Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Kanada naj bi septembra priznala Palestino kot neodvisno državo, kar je povzročilo nasprotovanje Izraela in ZDA. Po besedah premierja Marka Karnija bo Kanada priznala Palestino na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN septembra, pod pogojem, da Palestina izvede splošne volitve leta 2026, na katerih Hamas ne bo imel nobene vloge.

Kanada načrtuje priznanje palestinske države med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov septembra. To je v sredo napovedal kanadski premier Mark Carney, s čimer se Kanada pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu pri tem koraku.

Kanada bo septembra priznala Palestino, vendar pod pogojem izvedbe demokratičnih reform, vključno z volitvami leta 2026. Družine izraelskih talcev so potezo obsodile kot prezgodnjo. Avstralija prav tako razmišlja o priznanju Palestine. Donald Trump je zagrozil, da bo kanadska podpora Palestini otežila trgovinski dogovor z ZDA.

Kanada je pojasnila, da bo Palestino kot državo priznala septembra zaradi trpljenja palestinskih državljanov. Kanadski premier je poudaril tudi neposredno sodelovanje z državami, kot je Jordanija, za zagotavljanje podpore palestinskemu prebivalstvu. Medtem se je mednarodna konferenca Generalne skupščine ZN zaključila s poudarkom na rešitvi dveh držav.

Kanada je napovedala, da bo priznala Palestino kot suvereno državo. Premier Mark Carney je v sredo dejal, da bo Kanada Palestino priznala med Generalno skupščino Združenih narodov. S tem se Kanada pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu, ki sta že napovedala podobne korake. Ottawa tako postaja tretja članica G7, ki bo priznala palestinsko državo septembra.

Italijanska opozicijska stranka Zeleno-leva zveza (Avs) je razobesila transparent pred parlamentom v Rimu v znak protesta proti dogajanju v Gazi, z izjavo, da je "vse legitimno pred grozo v Gazi". Sekretarka Demokratske stranke, Elly Schlein, je pozvala italijansko vlado k takojšnjemu priznanju palestinske države in opozorila, da ne sme biti več odlašanja, saj bi lahko "država nehala obstajati" zaradi uničevanja.

Francoska vlada, prek ministra za zunanje zadeve Jean-Noëla Barrota in nekdanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana, potrjuje zavezanost Pariza rešitvi dveh držav v izraelsko-palestinskem konfliktu. Jean-Noël Barrot je na zasedanju Združenih narodov v New Yorku potrdil obljubo predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Jean-Yves Le Drian pa je poudaril, da 'ni alternative' rešitvi dveh držav in napovedal, da bodo septembra na Generalni skupščini ZN palestinsko državo priznale tudi druge države.

Finska je podpisala pobudo, ki spodbuja priznanje Palestine, ob tem pa ministrica Elina Valtonen poudarja, da se Finska ne bi smela izolirati pri tem vprašanju. Francija in Združeno kraljestvo sta nedavno napovedali, da nameravata priznati Palestino. Medtem pa Estonija priznanja ne načrtuje, kljub temu da se zaveda, da je vprašanje priznanja Palestinske države le še vprašanje časa. Estonski politiki menijo, da je pomembneje najprej doseči prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu.

Izraelske sile so od oktobra 2023 v Gazi ubile več kot 60.000 Palestincev, kar je povzročilo mednarodne pozive k zaustavitvi prelivanja krvi. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich je izjavil, da je Gaza 'neločljiv del' Izraela in pozval k njeni okupaciji ter obnovi nezakonitih naselij. Medtem se pojavljajo tudi judovski pozivi k zaustavitvi vojne in lajšanju trpljenja v Gazi. Priznanje Palestine je bilo označeno kot korak, ki bi lahko prekinil molk, čeprav morda ne bi končal vojne.

Združeno kraljestvo aktivno preučuje priznanje palestinske države, kar predstavlja pomemben premik v britanski politiki. Glavni razlog za to spremembo je javno ogorčenje, ki ga je sprožilo dogajanje v Gazi. Britanski uradniki navajajo, da bi lahko do priznanja prišlo že pred naslednjimi splošnimi volitvami leta 2029.

Portugalska je izrazila namero o priznanju države Palestine v skupni izjavi s petnajstimi državami. Med podpisnicami deklaracije so Andorra, Finska, Francija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Norveška, Portugalska, San Marino, Slovenija in Španija. Od teh držav so Španija, Irska, Norveška in Slovenija državo Palestino priznale že lani.

Nemška medija Welt.de in oe24.at poročata o nemškem stališču do priznanja Palestine kot države. Welt.de poudarja, da Palestina ne izpolnjuje pogojev za suvereno državo, saj nikoli ni obstajala in ji manjkajo osnovni elementi državnosti, ne glede na politične izjave ali simbolična priznanja. oe24.at potrjuje, da Nemčija trenutno ne namerava priznati Palestine kot države.

Francija je skupaj s štirinajstimi državami, vključno s Kanado in Avstralijo, pozvala svetovne države, naj izrazijo željo po priznanju Palestine kot neodvisne države. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je na omrežju X sporočil, da Francija sproža »kolektivni poziv« za to. Poziv je namenjen vsem državam, da priznajo Palestino.

Malta je napovedala, da bo septembra uradno priznala državo Palestino. Christopher Cutajar, stalni sekretar malteškega ministrstva za zunanje zadeve, je poudaril, da Malta podpira rešitev dveh držav za dosego miru, kar je ponovno potrdil v izjavi za Generalno skupščino Združenih narodov.

Združeno kraljestvo naj bi septembra priznalo državo Palestino. Ta odločitev sledi podobni napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona prejšnji teden, da bo tudi Francija priznala Palestino. Priznanje Palestine je pomemben korak v mednarodnih odnosih in bi lahko imel širše posledice za bližnjevzhodni mirovni proces.

Malta bo septembra priznala državo Palestino, je napovedal malteški premier Robert Abela. Abela je poudaril, da je to dejanje del prizadevanj za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Napoved sledi podobnim potezam drugih evropskih držav, ki so v zadnjem času priznale palestinsko državo.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, 4 pa so bili vzdržani. Predsednik Zoran Milanović je sicer izrazil podporo priznanju Palestine. Sabor je tudi obravnaval možnost začasne ustavitve izvoza orožja v Izrael zaradi humanitarnih razmer v Gazi. 56 poslancev je premierja Andreja Plenkovića pozvalo k priznanju Palestine in ustavitvi izvoza orožja.

Rusija je 3. julija 2025 kot prva država uradno priznala talibansko vlado v Afganistanu, imenovano "Islamski emirat Afganistan". Rusko zunanje ministrstvo je sprejelo poverilnice talibanskega veleposlanika Mawlawija Gula Hassana, kar simbolizira formalizacijo odnosov. Medtem so talibani sporočili, da si še naprej prizadevajo za izpustitev britanskega para iz afganistanskega zapora, vendar postopek še ni zaključen.

Predsednik Svetovnega sveta turških organizacij Hüseyin Macit Yusuf je pozval Republikansko skupščino, naj sprejme resolucijo o rešitvi dveh držav in priznanju za Severni Ciper. Poudaril je, da je nujno začeti kampanjo za priznanje Turške republike Severni Ciper (TRNC).